Zaposlitvena pričakovanja mladih – Pogovor z Vesno Miloševič Zupančič

Nataša Centa, strokovnjakinja za digitalizacijo kadrovskih procesov, se je o vstopu mladih na trg dela pogovarjala z Vesno Miloševič Zupančič, strokovno direktorico e-študentskega servisa, ki ima več kot 19 let izkušenj na področju dela z mladimi, zaposlovanja in kompetenc. Vesna s svojim bogatim znanjem razkriva ključne izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo mladi na trgu dela, ter kako se podjetja lahko prilagodijo, da pritegnejo in obdržijo novo generacijo digitalno ozaveščenih talentov.

Igra digitalizacija ključno vlogo za mlade na trgu dela?

»Mladi, ki so odrasli v digitalnem svetu, pričakujejo digitalizirane in moderne kadrovske procese, kot so enostavna prijava, hitra povratna informacija in digitalna komunikacija. Mlade zastareli ali počasni procesi hitro odvrnejo. Epidemija COVID-19 je pospešila digitalizacijo, kar je prineslo pozitivne spremembe, saj so podjetja začela uporabljati bolj sodobna digitalna orodja, kot so elektronske pogodbe in digitalni onboarding. Digitalizacija podjetjem omogoča bolj učinkovite postopke in prispeva k privabljanju mladih talentov.

Kakšna komunikacija pritegne mlade?

»Mladi generacije Z so navajeni hitrih odzivov in komunikacije prek sodobnih digitalnih kanalov. Izkušnje kažejo, da se pogosto ne odzivajo na klice z neznanih številk in pričakujejo, da jih bodo podjetja kontaktirala prek SMS-ov ali aplikacij, preko katerih so se prijavili. Delodajalci morajo zato omogočati jasno in hitro komunikacijo, saj mladi pogosto sprejemajo druge priložnosti, če ne prejmejo hitrega odgovora. Poleg tega cenijo povratne informacije, tudi v primeru zavrnitve, kar poveča njihov pozitiven vtis o podjetju.

Ali je mentorstvo sploh še aktualno?

»Mentorstvo je za mlade zelo pomembno, saj si želijo imeti nekoga, ki jih vodi skozi začetne korake v podjetju. Nekatera podjetja uvajajo "buddy" mentorje za osebno in strokovno podporo. Mladi pričakujejo, da bodo vključeni v projekte že od začetka, pri čemer so pomembne postopne naloge in odgovornosti, ki jim omogočajo razvoj kompetenc. Povratne informacije in potrditve so ključne za njihovo motivacijo in občutek uspeha. Zavedati se je treba, da mladi želijo biti slišani, njihovi predlogi upoštevani, da čutijo povezavo s podjetjem.

Kaj pa fleksibilnost in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem?

»Mladi si želijo fleksibilnosti pri delu, kar vključuje možnost hibridnega dela in prilagodljiv urnik. Zanje je pomembno ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Naj opozorim, da se mladi ne želijo obvezati dolgoročnim zavezam, kot jih je sprejemala prejšnja generacija. Namesto tega cenijo možnost prostega časa za hobije, potovanja ali dodatno izobraževanje. Prepričana sem, da bodo imeli delodajalci, ki omogočajo prilagodljive pogoje, prednost pri privabljanju in zadrževanju mladih zaposlenih.

Kako pomemben je prvi stik s podjetjem?

»Dober prvi vtis je za mlade izjemno pomemben, saj pogosto določi, ali bodo želeli delati v določenem podjetju. Tudi izkušnje, ki jih mladi dobijo kot stranke podjetja, vplivajo na njihovo dojemanje delodajalca. Menim, da morajo podjetja vzpostaviti pozitivne odnose z mladimi že na začetku, saj negativna izkušnja, kot je pomanjkanje povratne informacije po prijavi na delo, lahko dolgoročno odvrne mlade od sodelovanja.

Ali se mladi še želijo dolgoročno vezati na podjetje?

»Tuje raziskave kažejo, da se mladi ne želijo vezati, da želijo biti čim bolj svobodni, da lahko menjajo zaposlitve, kar se tudi pri nas že pozna. A hkrati si pri prvi zaposlitvi večina mladih, torej več kot polovica anketiranih, še vedno želi pogodbo za nedoločen čas. V glavnem gre to pripisati specifični situaciji pri nas v Sloveniji zaradi kreditne sposobnosti, a izkušnje na trgu kažejo, da se skoraj 75 % mladih prvič zaposli za določen čas, kar kaže na možnost izboljšave s strani delodajalcev. Opažamo tudi trend, da želi veliko mladih na svoje. Želijo delati samostojno, svobodno.

Kako je pa s študentskim delom, se tukaj kaj spreminja?

»V zadnjih nekaj letih smo priča resnemu upadu števila študentov in dijakov, ki ga je treba vezati na demografske spremembe in reforme v visokem. Z bolonjskim študijem so se študentske obveznosti povečale, zaradi tega imajo študenti manj časa za delo, saj je njihov primarni fokus šolanje. Posledično je obseg študentskega dela upadel za polovico, povprečno pa študenti delajo le dva meseca in pol na leto.

Sistem študentskega dela je tudi drugače regulirano kot prej, predvsem v smislu obdavčitve in prispevkov, zaradi česar je postalo primerljivo z redno zaposlitvijo in je postalo precej drago za delodajalce, saj morajo plačevati prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter druge prispevke. Za 100 EUR, ki jih študent dobi v žep, delodajalec plača približno 162 EUR. Kljub temu delodajalci še vedno uporabljajo študentsko delo kot način za spoznavanje mladih kandidatov in kot priložnost, da jih preizkusijo ter kasneje zaposlijo za redno delo. Raziskave kažejo, da se 62 % mladih, ki opravljajo študentsko delo, kasneje redno zaposli pri istem delodajalcu.

Kakšne spremembe na trgu dela pričakujete v prihodnjih letih?

»Ocenjujem, da bo digitalizacija še naprej igrala ključno vlogo. Umetna inteligenca bo postala pomočnik pri vsakodnevnih nalogah, vendar bo ostalo povpraševanje po delovnih mestih, ki temeljijo na človeški interakciji, kot so zdravstvo in šolstvo. Sama vedno svetujem, da naj se mladi zaposlujejo na področjih, kjer se prepletajo njihove strasti, talenti in potrebe trga dela, saj bodo tako uspešno gradili svojo kariero v današnjem hitro spreminjajočem se okolju.

Kaj bi svetovali mladim, ki vstopajo na trg dela?

»Pridobivanje izkušenj je zelo pomembno, saj se le tako naučiš delovnih navad, spoznaš delovne procese, prevzemanja odgovornosti. Marsikdo reče za nazaj, da je vesel, da je imel priložnosti opravljati različna dela, saj je tako spoznal dejanski poklic, ugotovil, kaj je in kaj ni zanj, naučil pa se je ceniti vsako delo in vrednost zasluženega denarja. Zato svetujem čim več različnih izkušenj, čim prej.

Sledite tudi našim podcastom z aktualnimi poslovnimi tematikami.

DigiChat #03: Mladi pričakujejo hitrost, digitalizacijo in fleksibilnost - Vesna Miloševič Zupančič

×

Na DigiChat je Nataša Centa povabila strokovno direktorico Študentskega servisa, dr. Vesno Miloševič Zupančič, s katero je poklepetala o zaposlitvenih priložnostih mladih, o trendih pri njihovem zaposlovanju, predvsem pa o tem, kaj jih privlaeči in kaj pričakujejo od delodajalca in svoje prve zaposlitve.

Vas zanima več? Stopite v stik z nami!

Nataša Centa je strokovnjakinja za digitalizacijo poslovanja s poudarkom na kadrovskih procesih. Njeno izčrpno znanje upravljanja kadrov dopolnjujejo večletne izkušnje s področja vpeljave sodobnih IT rešitev v podjetja v času digitalizacije in svetovanja s področja različnih kadrovskih IT rešitev. Uspešno povezuje ključne člane ekip izvajalca in naročnika z motom: »Skupaj zmoremo vse«.