100-odstotne varnosti na internetu ni

Naša življenja so prežeta z internetom, tako zasebno kot v službi. Vsak dan uporabljamo vedno več naprav, ki so tako ali drugače povezane v splet: osebne računalnike, telefone in tablice, pametne ure, spletne kamere, televizije in še bi lahko naštevali. Četudi jih uporabljamo samo za zabavo, ne smemo pozabiti, da smo pri tem izpostavljeni tudi grožnjam, ki jih prinaša uporaba interneta.

Tehnična zaščita je osnova

Na voljo je veliko orodij, s katerimi lahko bistveno izboljšamo stopnjo zaščite svojega računalnika ali informacijskega sistema. S primerno tehnično zaščito se lahko precej uspešno zavarujemo pred nezaželeno e-pošto, virusi, zlonamerno programsko kodo ali poskusi vdora v sistem. Osnovno zaščito lahko zagotovimo že z aktivnim požarnim zidom na računalniku in usmerjevalniku ter z rednim posodabljanjem antivirusnega programa, operacijskega sistema, brskalnikov in vseh nameščenih programov.

Zaradi hitrega razvoja novih različic virusov in zlonamerne kode pa antivirusni programi v zadnjem času niso več dovolj učinkovita zaščita. Uporabniki moramo biti bolj pozorni pri obiskovanju spletnih strani in uporabi e-pošte, še posebej pri odpiranju sumljivih priponk.

Dodatno zaščito dosežemo tudi z varnostnimi kopijami vseh podatkov, ki jih imamo na računalniku ali v informacijskem sistemu. Varnostne kopije ponovno postajajo zelo pomembne, saj so v mnogih primerih celo edina učinkovita zaščita. V primeru izsiljevalskega virusa (t. i. ransomware), ki zakriptira podatke na okuženem računalniku, so varnostne kopije edini način, da pridemo do svojih podatkov, ne da bi za to plačali zahtevani znesek.

Poskrbite za zasebnost in varujte svojo identiteto

Kraja identitete ima lahko zelo resne posledice. Če tretja oseba pridobi naše osebne podatke (npr. ime, rojstni datum, številko kreditne kartice, slike) in se začne lažno predstavljati v našem imenu, so možne številne zlorabe, izguba ugleda in finančna škoda.

Kraja identitete na spletu je najpogosteje posledica kraje gesla, s katerim zlonamernež nato dostopa do našega poštnega predala, naših profilov na socialnih omrežjih, sistemov za plačevanje ali neposredno bančnega računa.

Uporabi in varovanju gesel moramo zato posvetiti posebno skrb. Gesla naj bodo primerno dolga in zapletena, za različne strani uporabljajmo različna gesla, predvsem pa jih nikomur ne smemo povedati.

Priporočljivo je tudi, da na spletu objavljamo svojih podatkov, imena, priimka, telefonske številke, naslova bivanja, naslova elektronske pošte ter drugih osebnih podatkov, kot so datum rojstva, davčna številka, številka kreditne kartice in podobno.

Posebno previdnost svetujemo tudi pri uporabi družabnih omrežij. Paziti moramo, katere podatke in informacije objavljamo o sebi ter kakšne so naše varnostne nastavitve oziroma kdo vse lahko vidi naš profil. Na videz nedolžne objave na družabnih omrežjih lahko razkrijejo našo zasebnost do te mere, da postanemo žrtev spletnih goljufov.

Če se sliši preveč dobro, da bi bilo res, gre običajno za goljufijo

Na spletu smo izpostavljeni številnim goljufijam, zlorabam pri spletnem nakupovanju in uporabi e-bančništva, prevaram na družbenih omrežjih in podobno. Če se nam kakšna ponudba zdi sumljivo dobra ali ugodna, je bolje, da jo zaobidemo. Skoraj zagotovo gre za prevaro, teh na spletu kar mrgoli.

Vse pogostejše so ponudbe za ugodne kredite prek spleta, prošnje prijateljev ali znancev za pomoč po e-pošti ali prek Facebooka, ponudbe za delo od doma, ki obljubljajo neverjetne zaslužke, phishing kraja podatkov, milijonski loterijski zadetki in neverjetne poslovne ponudbe … Zato ne odgovarjajmo na elektronska pisma, ki od nas zahtevajo osebne in finančne podatke. Zakonita podjetja tovrstnih podatkov nikoli ne bodo zahtevala prek e-pošte ali prek spleta.

Pametno uporabljajte pametne naprave

Kljub temu lahko marsikatero grožnjo preprečimo, če poskrbimo za zaščito dostopa do pametnih naprav, če smo previdni pri uporabi geolokacijskih storitev in omejimo povezljivost naprave takrat, ko je ne potrebujemo. Seveda pa zato trpi uporabnost.

Vas zanima več? Stopite v stik z nami!

Jan Pagon je vodja informacijske varnosti v Mikrocopu. Dnevno spremlja in upravlja tveganja informacijske varnosti, svoje znanje in izkušnje pa vlaga v snovanje, varnostna preverjanja in skrb za kakovost InDoc EDGE. Verjame v preventivo, zato kontinuirano ozavešča, izobražuje in spodbuja zaposlene k varnemu ravnanju v digitalnem svetu.