Z digitalizacijo knjižnega gradiva bližje bralcem
Val digitalizacije vse bolj spreminja tudi naše navade pri branju in uporabi knjižnih gradiv. Občutek šelestenja knjižnih listov pod prsti na srečo ostaja, digitalizacija pa nam dodatno omogoča dostop do širšega nabora vsebin.
Nekateri bralci se bodo za digitalizirane vsebine odločili le v primeru, ko ne bodo imeli dostopa do izvirnika, drugi zato, ker jim je zmanjkalo prostora na knjižnih policah. Slepi in slabovidni bodo pravzaprav šele z digitalizacijo dobili priložnost, da se seznanijo z vsebino, prihajajoče generacije, ki se abecede učijo s pomočjo tablic ali pametnih telefonov, pa bodo verjetno že privzeto povpraševale le po digitalnih vsebinah.
Digitalizacija kulturne dediščine prinaša nove možnosti uporabe
Digitalizacija je v svetu knjig in knjižnega gradiva že dolgo prisotna. Vse več novih knjižnih izdaj je na voljo tudi v elektronski obliki, dela, nastala pred dobo digitalizacije, pa se pospešeno digitalizirajo.
Digitalizacijo spodbujajo tudi nacionalni programi za kulturo v EU. Ti so javnim ustanovam, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino, zaupali pomembno nalogo, da skrbijo za digitalizacijo in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture in lokalne zgodovine s ciljem, da so digitalizirana gradiva prosto dostopna na spletu.
Digitalizacija kulturne dediščine prinaša tudi številne nove možnosti uporabe in dostopnosti gradiv, ki v fizični obliki niso na voljo za izposojo.
Tako bomo pomembna literarna in druga dela ohranili in shranili za naše zanamce, s prenosom kulturne dediščine na splet pa lahko tudi sami lažje dostopamo do digitaliziranih vsebin in jih uporabljamo pri študiju, delu ali v prostem času.
Knjižnice so povečale zanimanje bralcev
Mnoge knjižnice in druge javne ustanove so se tem trendom že uspešno prilagodile. Uporabnikom so se približale na spletu in jim tam ponudile vsebine, ki jih zanimajo. Projekti digitalizacije zaradi izjemnega pomena gradiva kot tudi velikega zanimanja bralcev v slovenskih knjižnicah potekajo že celo desetletje.
Vendar pa digitalizacija knjižnega gradiva za lastnike gradiva lahko predstavlja kar precejšen izziv. Najpogosteje gre za različne starejše publikacije, kot so knjige, časopisi, različne listine in načrti, ki zaradi svoje starosti, različne stopnje ohranjenosti in različnih oblik vezave zahtevajo posebno obravnavo in zahtevnejše tehnološke, procesne in organizacijske prijeme.
Zato je smotrno digitalizacijo knjižnega gradiva predati v izvedbo usposobljenemu zunanjemu izvajalcu, ki ima primerno opremo, posebna znanja in izkušnje pri ravnanju s tovrstnim gradivom. Zagotoviti mora ustrezno kakovost skenogramov za nadaljnjo uporabo gradiva v digitalni obliki, posebno pozornost pa mora nameniti rokovanju z gradivom, saj je izvirno gradivo včasih zaradi svoje starosti ali pogojev hrambe v slabšem stanju.
Gradivo naše kulturne, znanstvene in tehnične dediščine je zaradi svojih fizičnih in vsebinskih lastnosti posebno in si takšno pozornost zasluži tudi pri pretvorbi v digitalno obliko.
Z digitalizacijo je kulturna dediščina dostopna na klik
V Mikrocopu smo številnim naročnikom z digitalizacijo gradiva pomagali, da je zaživelo v novi, digitalni podobi. Dragocenim originalom in starim zbirkam na papirju in drugih fizičnih nosilcih smo dali novo priložnost, ko smo ponovno opozorili na njihov obstoj in okrepili zavedanje o njihovi vrednosti in pomenu.
Uporabnikom je gradivo naše kulturne, znanstvene in tehnične dediščine zdaj na voljo na spletu in zato dostopno, kadarkoli ga potrebujejo.
Vabimo vas na obisk v Digitalno knjižnico Slovenije, kjer je danes na voljo že prek 3,5 milijona strani digitaliziranih vsebin.
V galeriji si lahko ogledate izbor nekaterih zanimivih referenčnih projektov na področju zajema in pretvorbe gradiv kulturne, znanstvene in tehnične dediščine iz analognih medijev v digitalno obliko.
Vas zanima več? Stopite v stik z nami!